-
1 beam
[bi:m] 1. noun1) (a long straight piece of wood, often used in ceilings.) tram2) (a ray of light etc: a beam of sunlight.) žarek3) (the greatest width of a ship or boat.) širina (ladje)2. verb1) (to smile broadly: She beamed with delight.) žareti (od)2) (to send out (rays of light, radio waves etc): This transmitter beams radio waves all over the country.) širiti, oddajati* * *I [bi:m]nounbruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanjato be on one's beam ends — biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; nautical ležati na boku (ladja)on the beam — na pravi poti; slang točen, natančento be off the beam — zaiti, zgrešiti potAmerican vulgar to be off one's beam — znoretiII [bi:m]transitive verb & intransitive verbžareti, sijati; (on, upon) smehljati se; oddajati (radio); z radarjem dognati -
2 crime
1. noun1) (act(s) punishable by law: Murder is a crime; Crime is on the increase.) zločin; kazniva dejanja2) (something wrong though not illegal: What a crime to cut down those trees!) zločin•- criminal2. noun(a person who has been found guilty of a crime.) zločinec* * *I [kraim]nounzločin, hudodelstvo; colloquially traparijaa mistake worse than a crime — velika, nepopravljiva napakacapital crime — zločin, ki se kaznuje s smrtjoII [kraim]transitive verbmilitary obtožiti, obsoditi
См. также в других словарях:
napáka — e ž (ȃ) 1. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepúst — a m (ȗ) grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenôba — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diferénca — e ž (ẹ̑) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi; razlika, razloček: ugotoviti diferenco; diferenca med letno in zimsko temperaturo v Sloveniji je velika; diference med spoloma / knjiž. diference v pogledih na vprašanje; med njima je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osnóven — vna o prid., osnóvnejši (ọ̑) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomanjkljívost — i ž (í) 1. nav. ekspr. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomóta — e ž (ọ̑) 1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rákast — a o prid. (á) nanašajoč se na rak2: zdraviti rakaste bolnike; rakasto tkivo / rakaste veje drevesa / ekspr. rast mesta ni organska, ampak rakasta ● publ. to je rakasta rana vzgoje velika, nevarna slabost, napaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rákav — a o prid. (á) bolan za rakom: rakav človek; rakavo tkivo / rakavo drevo ● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napaka ◊ med. rakava celica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ràkrána — in ràk rána e ž (ȁ á) publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rána — e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika